Je ne-komercialno enako ne-svobodno?

Je CC-licenčni pogoj “nekomercialno” (NC) glede nadaljnje rabe in kroženja avtorske stvaritve problematičnen z vidika “free content” skupnosti? Članek Erika Moellerja na http://www.kuro5hin.org/story/2005/9/11/16331/0655

_”One particular licensing option, however, is a growing problem for the free content community. It is the allow non-commercial use only (-NC) option. The “non-commercial use only” variants of the Creative Commons licenses are non-free, and in some ways worse than traditional copyright law — because it can be harder

Pozdravljeni!

Pozdravljeni!

Projekt Creative Commons je globalno gibanje, ki se odziva na spremenjene okoliščine ustvarjanja, kot jih prinaša razvoj digitalnih tehnologij, medijev in načinov kulturne produkcije. Avtorjem in ustvarjalcem nudi fleksibilno obliko pravnega varstva njihovih avtorskih pravic, ki jim hkrati omogoča lažje širjenje del med uporabniki.

Slovenski ustvarjalci lahko sicer že danes uporabljajo originalne Creative Commons licence ali njihove nacionalne različice, a je proces prilagajanja koristen zato, ker bo ponudil našemu pravnemu redu prilagojena orodja Creative Commons tudi v slovenskem jeziku. Največja vrednost procesa prilagajanja pa je zlasti vzpodbujanje družbene debate o vlogi in pomenu ustvarjalnosti, ki jo želimo razvijati tudi še potem, ko bodo oktobra 2005 licence v končni obliki na voljo slovenskim ustvarjalcem.

Časovnica CC Slovenija 2012-13

ČASOVNICA CC & povezanih dogodkov

  • junij: CULTURE.SI: portal za mednarodno sodelovanje in mobilnost avtorjev (vsebine zaščitene s CC licenco) = MIZKŠ
  • oktober: Predstavitev CC licenc + gost (portal Sistory, http://www.sistory.si/) = LJUDMILA (Digital Dish)
  • 4. december: Read Write Music Release pod CC licenco = K4

Produkcija - konkretni projekti CC Slovenija

  • ABC priročnik za uporabnike - e-knjiga (pdf), strip, flow chart
  • redna mesečna srečanja (ohranimo v okviru Digital Dish programa?)

Creative Commons Slovenija 2009

Gola formalnost?

Pogodbeni prenosi avtorskih pravic.

Doslej smo se v okviru dejavnosti, ki se ukvarja z licenciranjem avtorskih del ukvarjali predvsem s sekundarnimi viri poplačila avtorskega dela, v letu 2009 pa se bomo s skupino strokovnjakov (Urša Chitrakar, Maja Lubarda in Jaša Vrabec) posvetili predvsem primarnemu viru - plačilu avtorskega dela po avtorski pogodbi.