Creative Commons v 2007

- Novosti in načrti (PDF, 102 KB)

Ustvarjalna gmajna!, Festival ustvarjalnosti in svobodne kulture 2006

- Obvestilo za medije (PDF, 56 KB)
- Program Festivala (PDF, 36 KB)
- Seznam prijavljenih del (PDF, 73 KB)
- O delih, temah in avtorjih (PDF, 113 KB)

Fotografije za objavo:
- Sindikat: plakat, 2006 (JPG, 418 KB)
- Kamizdat: naslovnica albuma Circle, 2006 (JPG, 400 KB)

Creative Commons Slovenija, predstavitev projekta

- Predstavitev projekta /2005 (PDF, 133 KB)
- About CC Slovenija /2005 (PDF, 130 KB)

- Film Ustvarjaj!

Pogosta vprašanja

Creative Commons v imenu ustvarjalnosti
Kaj je Creative Commons International
Zakaj je Creative Commons globalno gibanje
Kaj Creative Commons ponuja ustvarjalcem
Kdo so ustanovitelji Creative Commons
Creative Commons Slovenija
Prvi koraki projekta Creative Commons Slovenija
Festival ustvarjalnosti in svobodne kulture
Sodelavci pri projektu Creative Commons Slovenija
Kontakt Creative Commons Slovenija
Zahvale donatorjem in podpornikom projekta CC Slovenija

Priporočamo knjige s povezano vsebino

Lawrence Lessig: Free Culture

Zelo aktualna knjiga profesorja Lessiga, v kateri ta izvirni in vplivni ameriški intelektualec, pobudnik gibanja Creative Commons, razmišlja o družbeni dimenziji ustvarjalnosti in njenih dolgoročnih posledicah na (ne)svobodno kulturo. Lessigov blog je dostopen na www.lessig.org/blog/.

Knjiga je izšla tudi v slovenskem prevodu pri založbi Krtina. Javnosti je bila v družbi avtorja predstavljena na okrogli mizi Festivala ustvarjalnosti v petek, 28. oktobra 2005.

Lawrence Liang: Guide to Open Content Licenses

Pregledna publikacija odprtih licenc, s katerimi je mogoče pridržati določene pravice na delu (Free Art License, GNU Free Documentation License, Common Documentation License, Open Music Licenses, Creative Commons Licenses, Open Content and Open Publication License, Design Science Licenses, EFF Open Audio License, Ethymonics Free Music License).

Knjižico je v angleškem jeziku moč dobiti v prostorih laboratorija LJUDMILA.

---

Creative Commons Slovenija

Creative Commons v imenu ustvarjalnosti

Ideja Creative Commons je požela neverjetno zanimanje in navdušenje povsod po svetu. Za svojo so jo sprejeli številni glasbeniki, akademiki, raziskovalci, pisatelji, pesniki, filmski ustvarjalci … Gre predvsem za tiste avtorje, ki želijo enostavnejši način za uveljavljanje svojih avtorskih pravic. Ti ustvarjalci ne zavračajo varstva, ki jim je zagotovljeno z avtorsko pravico, vendar ga le omejijo z določenimi svoboščinami, ki jih želijo zagotoviti uporabnikom svojih del. Spomladi 2005 je bilo na internetu objavljenih že več kot 16 milijonov del pod eno izmed licenc Creative Commons.

Čeprav se je to gibanje rodilo v Združenih državah Amerike, se odziva na ideje oziroma težave, ki nimajo nacionalnih meja; nepotrebno zahtevna bremena, ki jih nalaga obstoječa zakonodaja in ki nemalokrat dušijo ustvarjalnost, niso nikjer priljubljena.
Pomembno je, da se ideja in preprosta orodja za licenciranje stvaritev, ki jih ponuja Creative Commons predstavijo tudi v Sloveniji in ponudijo v obliki licenc, ki so prilagojene slovenskemu pravnemu redu in v slovenskem jeziku. S tem se krepita dve vrednoti, ki jih pooseblja tudi Creative Commons: spoštovanje ustvarjalnih dosežkov posameznika in njegova svoboda. Spoštovanje avtorskih pravic in omogočanje ustvarjalcem, da te pravice uveljavljajo na enostaven način in v obsegu, ki jim najbolj ustreza, je nujen način zagotavljanja obstoja raznovrstnega spektra dragocene ustvarjalnosti, ki je ključna za napredek vsake družbe.

Kaj je Creative Commons International?

Ideja Creative Commons (CC) se je leta 2001 rodila na Harvard Law School v ZDA. Ker se odziva na spremenjene okoliščine ustvarjanja in ponujanja avtorskih del, kot jih prinaša razvoj digitalnih tehnologij, medijev in načinov kulturne produkcije povsod po svetu, je ideja že leta 2002 pričela postajati globalna.

Creative Commons International tako tvori že več kot 30 nacionalnih Creative Commons projektov. Med njimi je že več kot 20 nacionalnim projektom uspelo v celoti prilagoditi licence svojim pravnim redom, in sicer Japonska, Finska, Brazilija, Nemčija, Nizozemska, Francija, Avstrija, Španija, Tajvan, Anglija in Wales, Italija, Belgija, Avstralija, Hrvaška, Bolgarija, Kanada, Čile, Izrael, Poljska, Južnoafriška republika in Južna Koreja. Slovenija je lansirala CC licence 29. oktobra 2005.

Zakaj je Creative Commons globalno gibanje?

Creative Commons je globalno gibanje, ki se odziva na dve izraziti dejstvi, ki sta značilni za trenutno pravno urejanje ustvarjalnosti oziroma za avtorsko pravo. Prvo je, da je avtorska pravica nujna za dostojanstvo avtorjev in pogosto tudi osnova za zagotavljanje spodbud za ustvarjanje. Drugo je, da je obstoječi sistem avtorskega prava preveč zapleten in nemalokrat celo v nasprotju z interesi ustvarjalcev, kar je postalo še bolj problematično z najnovejšimi zakonodajnimi spremembami, ki so bile sprejete zaradi pojava digitalnih tehnologij.

Kaj Creative Commons ponuja ustvarjalcem?

Creative Commons avtorjem/ustvarjalcem ponuja zelo enostavna in prosto dostopna orodja, s katerimi lahko avtorji/ustvarjalci svoja dela ponudijo javnosti tako, da jih zaznamujejo s svoboščinami, v skladu s katerimi želijo, da dela svobodneje krožijo med uporabniki, vendar tako, da na njih vseeno zadržijo vse tiste pravice po avtorskem pravu, za katere menijo, da jih na delih morajo zadržati. Tak model ponujanja avtorskih del, kjer so le “nekatere pravice pridržane”, nikakor ni v nasprotju z avtorskim pravom. Prav nasprotno - model Creative Commons temelji na avtorski pravici, kot je določena v zakonu. Preprosto povedano to pomeni, da lahko ustvarjalec svoje delo objavi v elektronski obliki (npr. na svoji spletni strani) in ga enostavno in brez dodatnega posredovanja pravnikov opremi z eno izmed Creative Commons licenc, ki natančno določajo, katere uporabe njegovega dela so dovoljene in katere pravice so pridržane. Vse licence predvidevajo, da morajo vsi uporabniki priznati avtorstvo prvotnemu ustvarjalcu, obenem pa z njimi avtor dovoljuje uporabnikom, da prosto reproducirajo, distribuirajo, predvajajo in izvajajo njegova dela v skladu z željami, ki jih avtor izbere med sledečimi možnostmi, ki so zanj že vnaprej pripravljene; da dovoljuje ali ne dovoljuje uporabo za komercialne namene, da dovoljuje ali ne dovoljuje proste predelave in če dovoli takšno predelavo, ali želi, da je tudi takšno derivativno delo licencirano pod istimi pogoji kot original.

Avtor z licenco ne more omejiti izjem od avtorske pravice, kakor so določene z avtorskim zakonom. Tako oblikovano licenco avtor preprosto “prilepi” k svojemu objavljenemu avtorskemu delu, ki ga opremi tudi z ikono “nekatere pravice pridržane”. Vsi uporabniki, ki bodo tako objavljena dela želeli uporabiti, bodo s klikom na ikono na enostaven način razbrali obvestilo, katere svoboščine jim je avtor naklonil in katere pravice v skladu z zakonom si je pridržal.

Kdo so ustanovitelji Creative Commons?

Creative Commons je nepridobitna organizacija, ustanovljena leta 2001 pri Berkman Center for Internet & Society na Harvard Law School. Trenutno ima Creative Commons sedež na Stanford Law School. Organizacija se financira iz prispevkov naraščajočega števila podpornikov. Glavni pokrovitelji projekta so Center for the Public Domain, John D. and Catherine T. MacArthur Foundation, Omidyar Network Fund in Hewlett Foundation.

Organizacijo Creative Commons vodi Upravni odbor, ki upravlja tudi maloštevilno administrativno osebje ter strokovno-tehnično skupino. Člani upravnega odbora so vrhunski strokovnjaki s področij intelektualne lastnine in kibernetskega prava James Boyle, Michael Carroll, Molly Shaffer Van Houweling in Lawrence Lessig; profesor računalniških znanosti na bostonskem MIT (Massachussets Institute of Technology) Hal Abelson; Eric Saltzman, sprva pravnik, nato ustvarjalec dokumentarnih filmov in zdaj strokovnjak za kibernetsko pravo, priznani ustvarjalec dokumentarnih filmov Davis Guggenheim, znani japonski podjetnik Joi Ito ter spletni založnik Eric Eldred.

Lawrence Lessig je predsednik upravnega odbora CC, profesor prava na fakulteti Stanford Law School in ustanovitelj »Center for Internet and Society« pri tej šoli. V letu 2002 ga je Scientific American imenoval za enega najboljših 50 inovatorjev. Na University of Pennsylvania je diplomiral iz ekonomije in menedžmenta, magistriral je na Cambridge University ter kasneje diplomiral iz prava na univerzi Yale.

Hal Abelson je profesor elektroinženiringa in računalništva na inštitutu MIT (Massachusetts Institute Of Technology) in član IEEE (Institute of Electrical and Electronics Engineers). Diplomiral je na univerzi Princeton ter doktoriral iz matematike na MIT, kjer dela od leta 1973. Za njegov prispevek v izobraževanju dodiplomskih študentov je bil imenovan med prvih šest MacVicar Faculty Fellows. Leta 1992 je prejel Bose Award (nagrado MIT za poučevanje inženiringa), tri leta kasneje pa Taylor L. Booth Education Award, nagrado, ki mu jo jo IEEE Computer Society podelila za prizadevanje na področju pedagogike in poučevanja uvoda v računalništvo. Je ustanovni direktor Free Software Foundation in opravlja delo svetovalca za Hewlett-Packard Laboratories. Je soupravitelj MIT-Microsoft Research Alliance v izobraževalni tehnologiji in sovoditelj Sveta za izobraževalno tehnologijo pri MIT.

James Boyle je profesor prava na fakulteti Duke Law School. Veliko piše o področjih intelektualne lastnine, kiberprostora ter socialne in pravne teorije. Je član akademskega svetovalnega odbora pri Electronic Privacy and Information Center.

Michael Carroll je asistent na pravni fakulteti University of Villanova, kjer poučuje predmete s področja intelektualne lastnine ter internetnega prava. Pred prihodom na fakulteto leta 2001 je bil odvetnik pri odvetniški pisarni Wilmer, Culter & Pickering v Washingtonu. Njegova praksa je bila osredotočena na področje intelektualne lastnine ter interneta. Diplomiral je z odliko na University of Chicago ter diplomiral z odliko na Georgetown University Law Center.

Eric Eldred je urednik in izdajatelj Eldricht Press, spletne založbe z brezplačnimi knjigami. Najbolj znan je kot glavni tožnik v primeru Eldred vs. Aschroft, v katerem je želel razveljaviti zakon Sonny Bono Copyright Term Extension Act iz leta 1998. Ukvarjal se je tudi z administracijo operacijskih sistemov Unix. Od leta 1980 vodi skupine uporabnikov računalnikov in piše članke za razne računalniške revije, pred tem pa je delal v splošni bolnišnici.

Davis Guggenheim je režiser in producent dokumentarnih in dramskih filmov ter televizijskih oddaj. Leta 1999 je pričel z drznim projektom dokumentiranja dela učiteljev v njihovem prvem letu poučevanja v javnih šolah v Los Angelesu. Iz tega projekta sta nastala dva filma: »The First Year« in »Teach«. Oba filma sta pokazala veliko potrebo po usposobljenih učiteljih ter spodbujala nove generacije, da se odločijo za ta poklic. Davis je bil glavni producent filma »Training Day« in režiser filma »Gossip« (oboje za Warner Bros). Režiral je tudi televizijske serije »The Shield«, »Alias«, »24«, »NYPD Blue«, »ER« in »Party of Five«. Trenutno je producent in režiser prihajajoče serije »Deadwood« za HBO.

Joichi Ito je ustanovitelj in izvršni direktor podjetja Neoteny, ki je specaizalizirano za osebne komunikacije in tehnologije. Ustanovil je številne spletna podjetja, vključno s PSINet Japan, Digital Garage in Infoseek Japan. V letu 1997 ga je Time razglasil za člana CyberElite. Leta 2000 ga je Business Week uvrstil med »50 Stars of Asia«, Ministrstvo za pošto in telekomunikacije pa ga je pohvalilo za podporo napredku informacijske tehnologije. V letu 2001 ga je World Economic Forum izbral kot enega od 100 »Global Leaders of Tomorrow« za leto 2002.

Eric Saltzman je leta 1972 je diplomiral na Harvard Law School. Svojo kariero je pričel kot zagovornik za kazensko pravo v pisarnah javnega pravobranilca (Seattle, Boston). V času svojega poučevanja na Harvard Law School (Criminal Trial Advocacy) je pričel snemati filme na MIT in simulirana sojenja uporabil kot pripomoček pri poučevanju. Leta 1979 je za ABC News uvedel kamere v sodne dvorane in posnel dvourni film »The Shooting of Bug Man: Anatomy of a Criminal Case«. Za CBS News je produciral in režiral film z naslovom »Miami: The Trial that Sparked the Riots«, ki govori o raziskavi umora, ki so ga zakrivili policisti, njegovem prikritju ter končnem sojenju policistom. Za svoje delo je prejel tudi nagrade Emmy ter ABA Silver Gavel. Sredi 80-ih je Saltzmann pričel z licenciranjem klasičnih filmskih in televizijskih delih. Od 2000 do 2002 je bil izvršni direktor Berkman Center for Internet & Society. Je član odvetniških zbornic (Washington State, the Commonwealth of Massaschusetts) ter član upravnih odborov nepridobitnih organizacij.

Molly Shaffer Van Houweling je nekdanja izvršna direktorica CC in članica centra Center for Internet & Society na Stanford Law School. Je asistentka na University of Michigan Law School. Diplomirala je junija 1998 na Harvard Law School, kjer je bila urednica Harvard Journal of Law & Technology. Bila je članica Berkman Center for Internet & Society na Harvard Law School ter ena od prvih uslužbencev pri Internet Corporation for Assigned Names and Numbers (ICANN).

Creative Commons Slovenija

Od oktobra 2005 so te licence na voljo tudi v slovenskem jeziku in prilagojene našemu pravnemu redu. Največja vrednost procesa prilagajanja je zlasti vzpodbujanje družbene debate o vlogi in pomenu ustvarjalnosti.

Pri projektu Creative Commons Slovenija sodelujeta Inštitut za intelektualno lastnino – IPI, ki skrbi za pravne vidike prilagajanja licence, in LJUDMILA – Laboratorij za digitalne medije in kulturo pri ljubljanskem KUD France Prešeren Trnovo, ki projektu nudi tudi organizacijsko in tehnično podporo. Vodja projekta je Maja Bogataj Jančič.

Inštitut za intelektualno lastnino – IPI

Inštitut za intelektualno lastnino je zelo mlada raziskovalna, akademska in izobraževalna institucija, ki je pričela delovati 2005. Inštitut se ukvarja z raziskovanjem, izobraževanjem, organiziranjem seminarjev in delavnic ter izdajanjem publikacij. Inštitut si prizadeva sodelovati z univerzami, raziskovalnimi inštituti, industrijo, centri umetnosti in kulture ter z organizacijami civilne družbe. Želi vzpostaviti partnersko mrežo s slovenskimi in tujimi raziskovalci ter njihovimi institucijami.

LJUDMILA – Laboratorij za digitalne medije pri KUD France Prešeren

Ljubljanski laboratorij za digitalne medije in kulturo (1994) je prvi nepridobitni laboratorij na Slovenskem, ki podpira inovativno in ustvarjalno raziskovanje skozi projektno delo na področjih interneta, digitalnega videa, elektronskih umetnosti, digitalnega radia, komunikacij, razvoja odprtokodne programske računalniške opreme ter interdisciplinarno združevanje vseh naštetih. Omogoča tudi samostojno in v okviru delavnic skupinsko izobraževanje. Dolgoletne izkušnje s snovanjem tehničnih rešitev ter izvedbe umetniških in družbeno angažiranih projektov s področja digitalne kulture, informacijskih in komunikacijskih tehnologij so v Ljudmili ustvarile edinstveno srečevališče ljudi, izkušenj, znanj in zamisli, ki združujejo različne vidike naprednih medijskih praks ter omogočajo izvedbo večplastnih multimedijskih projektov. Ljudmila vzdržuje tudi javnodostopni internetni strežnik za objavo nepridobitnih kulturno-umetniških in družbeno angažiranih vsebin ter e-komunikacijo. Permanentno avtonomna cona Ljudmila deluje od 2001 kot program ljubljanskega KUD France Prešeren. Je ustanovna članica mrež European Cultural Backbone/ECB, mreže regionalnih centrov za nove medije na območju nekdanje Jugoslavije “A.Network” in mreže multimedijskih centrov Slovenije “M3C”. Leta 2004 je “za izjemne dosežke na področju novih medijev” Ljudmila prejela nagrado Zlata ptica Liberalne akademije.

Prvi koraki projekta CC Slovenija

16. december 2004
CC Slovenija se prvič predstavi v tujini ob lansiranju italijanskih licenc v Italiji v Torinu.
26. april 2005
CC Slovenija javnosti predstavi prvi osnutek slovenske licence in pozove pravno in druge zainteresirane javnosti h komentiranju in predlogom.
13. maj 2005
CC Slovenija se predstavi na mednarodnem festivalu računalniških umetnosti (MFRU) in festivalu kreativnih komunikacij Magdalena.
25. – 27. junij
International Creative Commons Summit na Harvardu (ZDA).
Iz Evrope je bil poleg CC Italija na srečanju predstavljen tudi projekt CC Slovenija.
1. september
CC Slovenija objavi javno povabilo ustvarjalcem, da s prispevanjem del za Festival ustvarjalnosti podprejo projekt CC Slovenija. Javni poziv za izraz podpore CC projektu (spletna kampanja).
29. september
Javna objava drugega osnutka slovenske licence s ponovnim povabilom pravni in drugim zainteresiranim javnostim h komentiranju in predlaganjem sprememb.
26. – 29. oktober 2005
Festival ustvarjalnosti in svobodne kulture in objava slovenske inačice CC licenc.

Festival ustvarjalnosti in svobodne kulture

Prvi festival je potekal na raznih lokacijah od 26. do 29. oktobra 2005. Na njem so bila predstavljena avtorska dela, s katerimi ustvarjalci podpirajo projekt CC Slovenija, in tudi druga izbrana dela, dostopna na internetu in ponujena pod licenco CC. Izbor del je opravilo pet priznanih kustosov v petih kategorijah: Luka Prinčič, elektronski glasbenik, DJ in organizator – zvok; Nil Baskar, poznavalec filma, urednik, pisec, selektor in spletni strokovnjak – video; Dejan Habicht, konceptualni umetnik, fotograf in kustos – slike; Jaka Železnikar, spletni umetnik – besedila; Igor Španjol, kustos za medijsko umetnost v Moderni galeriji v Ljubljani – kombinirani mediji.

Festival je spremljal mednarodni pravni seminar »Copyright Regime in the Age of Digital Technologies« v organizaciji Inštituta za intelektualno lastnino, ob podpori Ljudmile.

Na slovesnem lansiranju licenc je predaval profesor Lawrence Lessig s Stanford Law School v ZDA, predstavljeni pa so bili tudi primeri najboljših praks CC licenc doma in v tujini.

Drugi Festival ustvarjalnosti in svobodne kulture bo potekal v Kiberpipi 5. decembra 2006 in bo namenjen refleksiji svobodne ustvarjalnosti in pregledu najnovejše produkcije, ki se poslužuje CC licenc.

Sodelavci pri projektu CC Slovenija

Maja Bogataj Jančič je diplomantka Pravne fakultete v Ljubljani. Magistrirala je na PF v Ljubljani (1999, ekonomija), na Harvardu (2000, pravo), in na PF v Torinu (2005, intelektualna lastnina) in doktorirala v Ljubljani (2006, avtorsko pravo). Za študij v ZDA je prejela štipendijo Ron Brown. Leta 2000 je prejela nagrado »mlada pravnica leta«, ki jo podeljuje Društvo pravnikov Slovenije. Je avtorica številnih člankov s področja intelektualne lastnine in soavtorica večih knjig s področja interneta in prava. Njeno raziskovalno in akademsko delo je osredotočeno na področje intelektualne lastnine in zlasti avtorskega prava. Je ustanoviteljica Inštituta za intelektualno lastnino. Od decembra 2004 do lansiranja licenc oktobra 2005 je vodila projekt Creative Commons Slovenija, za katerega je zdaj pravna svetovalka.

Špela Kučan je univ. dipl. etnologinja in kulturna antropologinja, profesorica španščine, s statusom samostojnega delavca v kulturi – področje novi mediji (2003-2006). Vse od januarja 2000 vodi in koordinira program Ljubljanskega laboratorija za digitalne medije, ki na podlagi projektno organiziranega dela podpira samostojno in v okviru delavnic tudi skupinsko izobraževanje, inovativno raziskovanje in delo na področjih interneta, digitalnega videa, elektronskih umetnosti, digitalnega in analognega radia, komunikacij, razvoja programske in strojne računalniške opreme ter interdisciplinarnega združevanja vseh naštetih področij. Za vsa ta področja tudi nudi svetovanje in načrtovanje. Idejno in vsebinsko sooblikuje Ljudmiline ključne projekte: Informator, VAL, Ljudmilin spletni strežnik, projekt mobilne digitalne učilnice/delavnice - TransHUB, Kiberkavarna, Grafični biro, Radio/Ops!comuna, razvoj odprtokodnih aplikacij …

Luka Frelih je računalniški programer s posebno naklonjenostjo prostemu programju, snovalec spletnih strani in medijski umetnik. Od 1994 sooblikuje številne umetniške projekte v sodelovanju z umetniki, kot so Marko Peljhan, Vuk Ćosić, Emil Hrvatin, Cornelia Solfrank in drugi. Je ustanovni član Ljudmile – Ljubljanskega laboratorija za digitalne medije (1994), v okviru katerega vse odtlej nastajajo njegova dela. Je tudi član Makrolaba, net.artističnega kolektiva ASCII Art Ensemble in soustvarjalec pionirskih net.art skupnostnih (community) projektov (7-11, Refresh, Remote-C) …

Vuk Ćosić je spletni in ASCII umetnik. Najbolj znan kot pionir internetne umetnosti in avtor številnih uspešnih projektov. Predava, objavlja, kustosira in razstavlja v mednarodnem merilu. So-ustanovitelj Nettime-a, Syndicate-a in Ljudmile – Ljubljanskega laboratorija za digitalne medije. Izbrane razstave in predavanja: Beneški bienale; Microwave, Hong Kong; Digital Medialab, Tel Aviv; MIT Medialab; Moderna galerija, Ljubljana; Galerija Kapelica, Ljubljana; Walker Center, Minneapolis; Postmasters, NYC; Kunsthalle, Vienna; Stedelijk, Amsterdam; LAMoCA, LA; ICA, London; ZKM, Karlsruhe; Beaubourg, Paris … Izbrani mediji: Artforum, Suck, HotWired, ORF, Spiegel, Britannica, Newsweek, New York Times, El País…

Maja Lubarda je diplomirala na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Praktično pravniško znanje in izkušnje je v času študija pridobivala skozi delo pri pravni kliniki (organizira Pravna fakulteta v sodelovanju z Ministrstvom RS za notranje zadeve) ter z udeležbo na mednarodnih tekmovanjih “Moot Court”. Področje, ki jo pri študiju prava najbolj zanima, je pravo intelektualne lastnine, zato se je dodatno izobraževala na seminarjih Internet in pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani (2002) in na seminarju “Media and Copyright Law” v organizaciji ELSA-e (European Law Student Association) v Münchnu (2005). Junija 2005 je postala raziskovalna asistentka na Inštitutu za intelektualno lastnino, kjer sodeluje tudi pri projektu Creative Commons Slovenija.

Kontakt projekta CC Slovenija

Creative Commons Slovenija
pri LJUDMILA
Rimska cesta 8
1000 Ljubljana

Kontakt projekta: cc@creativecommons.si

http://creativecommons.si/

Prijava na dopisni seznam za obvestila

pravna vprašanja:
Inštitut za intelektualno lastnino
Maja Lubarda
e-pošta: maja.lubarda@gmail.com
telefon: 01/251 11 77