Mitja,

o prevodu te besedne zveze smo dolgo kresali mnenja. V osnovi gre za ustvarjalno skupnost oz. skupnosti. Commons v določenem kontekstu pomeni skupna posest, torej zemljo, na kateri ima skupina ljudi določene pravice. Zato je bila ena od idej glede prevoda slovenska beseda gmajna. Zanjo so nekateri menili, da ima preveč neželenih konotacij. Enako se je zgodilo z besedo skupnost …

Na koncu smo se odločili, da za projekt uvajanja licenc CC v slovenski prostor uporabimo kar osnovno ime Creative Commons, z dodatkom lokacije, torej Slovenija, tudi zato, ker gre v prvi fazi za adaptacijo globalnega projekta slovenskemu prostoru. Pa tudi zato, ker je angleščina pač lingua franca, ki jo dandanašnji bolj ali manj vsi razumemo.

Vsekakor so predlogi in nadaljnja razmišljanja o ustreznem prevodu dobrodošli.

V nadaljevanju navajam iz preteklega dopisovanja vzeta razmišljanja ljudi, katerih mnenje ima strokovno podlago, čisto spodaj pa še razlago besede Commons iz “proste enciklopedije” Wikipedia.

spela

- -

prof. dr. Janez Bogataj, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani: “Glede gmajne sem vesel, da ste vključili to besedo v razmišljanje o novem imenu gibanja. Poleg gmajne poznamo še naslednje izraze: soseska, sosednja, soseška, srenja (od sredina vasi, kjer so se zbirali vaščani), občina, komun, župa, komunela, veča (kot zbor vseh članov skupnosti, ki je določena po prostoru in družbeni pripadnosti) in pravda (ki pomeni predvsem zasedanje ožjega kolegija prisednikov). Morda je še kakšen lokalni, narečni izraz, vendar sem vam navedel vse glavne in najbolj razširjene na Slovenskem.”

Marko Snoj: Slovenski etimološki slovar:
gmajna -e z. ‘neobdelan svet, skupna vaška last’. Prevzeto iz srvnem. gemeine ‘občinska skupna posest’, kar je izpeljano iz srvnem. gemein ‘skupen’, nem. gemein v enakem pomenu. To se je razvilo pgerm. *gamains, kar je sorodno z lat. comunis ‘skupen’

SSKJ
gmájna -e z () 1. neobdelan, na redko porasel svet, navadno skupna last vaščanov: onkraj potoka se širi prostrana gmajna; ves dan je pasel na gmajni / kraške gmajne / občinska, vaška gmajna 2. zastar. skupnost, skupina: trška gmajna je imela shod / ekspr. uboga gmajna izkoriščano, zatirano ljudstvo nikógaršen -šna -o zaim. () ki ni last nikogar: ta gmajna je nikogaršen svet

iz Wikipedije:

Commons
From Wikipedia, the free encyclopedia.

Commons are any sets of resources that a community recognizes as being accessible to any member of that community. The nature of commons is different in different communities, but they often include cultural resources and natural resources. An example of a cultural resource is a place “where everybody knows your name” (as in the TV program, Cheers); Ref. the book The Great Good Place by Ray Oldenburg.

Za ostalo glej: Wikipedia:Commons

Alexei Monroe mi piše:

‘Commons’ has the English historical association with common land (i.e., land belonging to everyone, the common people, on which everyone could graze animals). In the early modern period much of this land was effectively privatized by aristocratic and commercial interests - look up Enclosures. A common is an un-enclosed area of this type, e.g. Putney Common, near Richmond. There is also the House of Commons, or Commoners (non-aristocratic representatives in parliament). So my understanding is that when you refer to digital commons, you are talking open digital land (territory) to which everyone has access and which isn’t controlled by private/commercial interests. Hope that helps.

Aja, zadnjič, ko me je ena nespečnost napadla, sem prekladal ustvarjalno gmajno po glavi. Pri tem, da res nisem pristaš jezikovnega purizma in nasilnega slovenjenja (še posebej t.im. tehničnih izrazov), mi je ta prevod prav všeč. Kot vemo, govor, v nasprotju z jezikom, ki zna bit dovolj abstrakten, da je lahko enoznačen, šverca vsebine, od emotivnih do ideoloških. Sicer se je gmajno, ki korenini v gemain ali ‘skupnem’ prevajalo tudi kot ‘zajedništvo’, a bi danes to izgledalo, kot da prebiramo Slovenca (klerikalen) ali Jutro (liberalen), kot da smo v dilemi med sokoli in orli. Spikin frenkli, v eni pervertirani obliki, Marx bi rekel ‘prvič kot tragedija, drugič kot farsa’, smo res. Torej, heja hejo, asociacije na gmajno vlečemo od drugod in sem za.

Dejan Habicht