Zapiski s predavanja Richarda M. Stallmana @ Seminar Digitizing Ideas v Moderni galeriji, Ljubljana // 21-04-12

Ustanovitelj operacijskega sistema GNU (“Gnu’s Not Unix”) in predsednik Free Software Foundation , znan tudi pod imenom rms, je v okviru Internacionale v Moderni galeriji predaval o avtorskih pravicah in skupnosti v obdobju računalniških mrež ter vlogi prostega – ali kot predlaga rms v slovenščini - svobodnem (!) programju.

Jasni miselni prehodi, iskrive misli vizionarja, hudomušni suspenzi in bogate izkušnje programerja ter aktivista po skoraj dveh urah udeležencev v zapolnjenem avditoriju niso utrudile. Živi prenos predavanja preko interneta pa je zaradi velikega števila priklopov bil na trenutke prekinjen.

Rms-jeve izjave v formi zapiskov, ki se berejo kot program za pravičnejšo delitev avtorskih del:

  • Svobodno programje in skupnost

- v zvezi z vprašanjem svobodnega programja samo dve možnosti: ali uporabniki nadzorujejo program ali program nadzoruje uporabnike
- za obstoj svobodnega programja morajo biti izpolnjeni vsi sledeči 4 pogoji, ki niso zgolj tehnična, temveč etična, družbena in politična vprašanja:
a. uporabniki svobodno uporabljajo program, kot si sami želijo
b. uporabniki se programa lahko učijo
c. program lahko uporabniki svobodno distribuirajo in kopirajo
d. uporabniki prispevajo prispevajo h graditvi skupnosti

- pisanje svobodnega programja je doprinos k družbi, bolje ne storiti ničesar kot pa napisati proprietarni/lastniški program
- trenutno imamo lahko svoboden software, v embrionalni fazi je svobodni hardware, ki se razvijo s pomočjo 3D printerjev
- zgodovinski pregled tiska: s tiskom je bilo razmnoževanje bolj učinkovito in je prispevalo k množični izdelavi knjig v okviru vedno bolj enakih kopij
- za razliko od današnjih dni večina pismenih ljudi ni imelo v lasti razmnoževalnih strojev; danes kopiranje in dostopnost sredstev niso več problem
- po uvedbi tiska nastanek copyrighta, ki je spodbujal k avtorstvu nad deli in uvajal centraliziran monopol nad, ponavadi, manjšim številom založnikov, zadolženih za izdajo del
- z dobo internetne tehnologije se svet distribucije in razmnoževanja splošči, z nalaganjem dela na računalnik delo že distribuiramo
- resnični namen »swindla« je zažiganje knjig; pridružite se mojemu boju zoper ponudnike kot je Amazon, ki odteguje naše svoboščine in ne podpirajte korporacije, ki skozi »zadnja vrata« namerno briše e-knjige v lasti bralcev

  • Rms-jevi predlogi za izboljšavo copyright-a v dobi internetnih tehnologij:

- 3 različne kategorije avtorskih del:
a. dela za praktično uporabo (patentirani pripomočki ipd.)
b. dela, ki pokažejo kaj ljudje mislijo ali čutijo
c. dela za zabavo
- skrajšanje obstoja avtorske pravice po smrti avtorja, s sedanjih povprečno 70, na dolžino 10-ih let od objave dela
- po izteku desetih let postane delo v domeni javnosti, to pravilo naj bi kot posebnost izzvzelo dejavnost remiksanja
- vztrajati moramo pri svobodni delitvi del ali se za to pravico boriti
- napad na delitev del, je napad na družbo!
- 4. maj: Dan boja proti DRM (Digital Restriction Management)!

  • plišasti gnu na dražbi prodan za 65 €
  • več info na voljo tukaj:

Video arhivi seminarjev Digitizing Ideas in Common Knowledge, MG Ljubljana 21- 22 april 2012