Na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani je dostopnih šest številk e-časopisa za boj proti kibernetskemu kriminalu (ENAC). Izšle so lani (2009), prinašajo pa branje o pravnih pristopih, varstvu podatkov, tehničnih vidikih, praktičnih primerih in sodni praksi.

Po diagonalnem prebiranju lahko poročam, da je kiberforenzika postala bolj otipljiva: od začetkov pri Nevromancerju, do romunskega državljana, ki je v Angliji kradel PIN kode, pa do makedonskega dilerja, ki so ga prijeli v Sloveniji, pa mu niso mogli dokazat krivde, ker je sodišče odločilo, da so z branjem podatkov z njegove SIM kartice kršili njegovo zasebnost. Pa o Kitajcu, ki je v zaporu zato, ker je prodajal OS The Tomato Garden, ki je bil v bistvu (izboljšan?) Billov XP, avstralski primer pa opozarja, da ni dobro imeti Facebook profila, če ne plačuješ kreditov. Itd. Tudi naš nizozemski znanec BREIN (borec proti piratstvu) je obravnavan kot uspešen primer.

V ENACu računalničarji razlagajo antiforenzične metode, v zadnji številki o svojem delu piše mojster iz našega SI-CERTa, ki se zavzema za manj nadzora in bolj razpršeno, operativno in nebirokratsko mrežo, ki bi si lahko hitro izmenjevala informacije o kriminalu na internetu in ustrezno reagirala.

Projekt sofinancirata Evropska komisija in špansko podjetje Cybex (izdajatelj).

Distribucija časopisa je potekala izključno preko elektronske pošte. V Sloveniji sta dva distributerja za ENAC: Pravna fakulteta Univerze v Mariboru in Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani (ales.zavrsnik@pf.uni-lj.si).