V okviru projekta 50% Grupe Ee, ki poteka v Galeriji Škuc, bo v sredo, 27. 8. ob 19. uri predavala in svetovala Maja Lubarda, pravna svetovalka Creative Commons Slovenia. Vabljeni!

Projekt 50% poskuša izpostaviti predvsem vprašanje avtorstva znotraj polja grafičnega oblikovanja:

• V zadnjem stoletju je delitev dela postala ‘de facto’ standardni sistem produkcije, načina razmišljanja in delovanja v skoraj vseh segmentih našega življenja.
• V storitvenih dejavnostih, kamor sodijo tudi grafično oblikovanje, tisk, oglaševanje in sorodne discipline, je tako razmišljanje pripeljalo k delitvi avtorstva.
• Muriel Cooper je julija 1980 v pismu, ki ga je poslala uredništvu časopisa Plan, prepoznala vsaj tri soavtorje. V takem specializiranem modelu tiskarske produkcije je avtor vsebine avtor, avtor forme oblikovalec in avtor objekta (craft) tipograf / tiskar.
• Sistem delitve dela pri svoji implementaciji predpostavlja izolacijo posameznih delavcev kot ključ do uspešnosti celotnega sistem, pri čemer je treba izpostaviti, da se posameznemu delavcu ni treba zavedati celovitosti procesa, v katerem sodeluje.
• Še več, v sistemu delitve dela velja, da bi kakršno koli znanje o celovitosti in zakonitosti sistema zmanjšalo specializacijo delavca in s tem tudi produktivnost / učinkovitost celotnega sistema.
• Takšna specializacija produkcije vodi k inherentni neenakosti pri razvrščevanju dejavnosti, kar pomeni, da so nekatera dela vredna več in nekatera manj.
• Če to logiko prenesemo v izdelovanje izdelkov grafičnega oblikovanja, sledi, da so nekateri avtorji pomembnejši od drugih.
• Muriel Cooper v pismu nakaže, da je zgolj avtor vsebine avtor, medtem ko so vsi drugi avtorji v verigi produkcije (od idejne zasnove do fizičnega produkta) manj pomembni in postajajo pod-avtorji, pod-pod-avtorji itn.
• Sistem sekvencioniranega avtorstva po načelu tekočega traka posledično prinaša cenejši končni izdelek v krajšem časovnem obdobju.
• Stranski učinek takšnega procesa je generična kakovost končnega izdelka, ki je brez kakršnih koli individualnih značilnosti njegovih avtorjev.

Projekt v Galeriji Škuc je eksperiment, s katerim avtorji izpostavljajo tri ključna vprašanja:

1. Vprašanje avtorstva

• V konkretnem primeru so oblikovalci avtorji vsebine, forme in objekta, iz česar lahko sklepamo, da so avtorji celote končnega izdelka. V galerijskem prostoru bo tiskarski stroj, s katerim bodo oblikovalci sami natisnili kataloge in jih pozneje tudi sami zvezali.
  
• Prav tako se sprašujemo, kaj takšna oblika avtorstva pomeni v današnjih poslovnih in pravnih relacijah ter kako so podobne stvari že definirane in organizirane. To področje bo izpostavljeno s predavanji, ki se bodo zvrstila v okviru projekta.

2. Vprašanje enakosti procesa

• Zavedamo se, da je izdelava celostnih in kakovostnih izdelkov kompleksen proces ne glede na tehnične inovacije, zaradi katerih je navidez preprost. Kot tak pa je dober le toliko kot njegov najšibkejši del (avtor?). Končni izgled izdelka narekuje najšibkejši člen prodkucijske verige (npr. kljub odličnemu tisku je zaradi slabe vezave, izbire papirja, porezave ipd. končni produkt lahko ocenjen kot slab).

• Sekvencioniranemu procesu postavljamo nasproti simultani proces, v katerem so vsi avtorji vrednoteni enako in se med celotnim procesom nenehno posvetujejo.

• Tak proces zahteva visoko izobražene posameznike, ki s specializiranim znanjem prispevajo h kvaliteti končnega izdelka, ki odraža delo vseh sodelujočih.

3. Vprašanje mreženja

• Opažamo, da je potreba po združevanju ljudi s specifičnim znanjem v kolektive postala nujna za produkcijo, ki poteka zunaj agencijskega sistema.
  
• Sprašujemo se, ali je tak model povezovanja v soavtorske mreže možna alternativa trenutnim odnosom na tržišču.

_______________________________

Predavanje Maje Lubarda je prispevek festivala Ravbarji in žandarji Creative Commons Slovenija.