Osnutek je bil objavljen 26. aprila 2005. Prispeli so naslednji komentarji:

Matija Šuklje (11.5.2005)

• 3. točka (Podelitev licence), prvi odstavek:
  • … pravice določenih za Zakonom o … -> … pravice določene z Zakonom o …
  • (ta odstavek se konča z vejico, morda bi dvopičje ali podpičje bilo bolj primerno)
• 4. točka (Omejitve.), prvi odstavek, predzadnji stavek:
  • … odstraniti vse omembe licencodajalcev oz. avtorja. -> … odstraniti vse omembe licencodajalca oz. avtorja.
• 7. točka (Prenehanje veljavnoti), drugi odstavek, zadnji stavek:
  • … (in druge licenc … -> … (in druge licence .

Samo Kutoš (17.5.2005)

Komentarji in predlogi Sama Kutoša v PDF dokumentu (170 Kb).

Matija Damjan (19.5.2005)

• “deli pod enakimi pogoji” bi bilo bolje kot “deljenje pod istimi pogoji” ali kar “enako deljenje”. Nemci govorijo o vzajemnosti (Gegenseitigkeit), ampak to ni povsem res, ker uporabnik pač ne podeli licence nazaj.
• imena strank: po OZ - dajalec in prejemnik licence. No, ampak zdaj se mi zdita licencodajalec in uporabnik že čisto v redu.
• Pri predelavi pojasniti, da se izraz nanaša tudi na kombinacijo avtorskega dela in drugih, prej obstoječih del; morda bi lahko obdržali celo pojasnilo, da se nanaša tudi na sinhronizacijo zvoka in slike, čeprav to najbrž ni nujno. Če naj bo pomen enak kot v angl. pa je treba zajeti še avdiovizualno priredbo iz §104 ZASP.
• Pri zbirki bi kazalo zajeti poleg definicije iz ZASP tudi take zbirke, ki same po sebi niso individualne intelektualne stvaritve – ker itak ni poanta v tem, kdaj je varovana zbirka, ampak da ostane licenca veljavna za posamezno delo, ki je vključeno v kakršnokoli zbirko (ne pa za ostala dela v njej).
• zaradi večje jasnosti tudi za laike pojasniti, kaj vse je zajeto z izrazom “priobčitev javnosti”
• v zadnjem odstavku 3. čl. (raje člen, namesto razdelek) prevoda je izkoriščanje pravic dovoljeno samo v znanih oblikah uporabe. Jaz angleški original razumem ravno obratno – da se dovoljenje nanaša na vse obstoječe in bodoče medije in formate.
• v 4.a odstavku je “recipient” enkrat prevedeno kot uporabnik – pravzaprav gre za prejemnika, ki je delo prejel od uporabnika (in bo bržkone tudi sam postal uporabnik v smislu licence, ampak morda je razlikovanje vseeno smiselno).
• v 6. členu izrecneje povedati, da je izključena odgovornost za prav vsako obliko škode, razen kadar jo je po zakonu nedopustno izključiti (tj. v primeru velike malomarnosti ali naklepa).
• V točkah 8.a in 8.b vsaj v angleškem tekstu ne gre za vse oblike priobčitve javnosti, ampak samo tiste v digitalni obliki (ampak morda je tako razširjeno pravzaprav še bolje).

Simon Cahuk (2.6.2005)

• licenco bi bilo potrebno jezikovno “prečistiti”, ker po mojem mnenju na nekaterih mestih obstajajo “amerikanizmi”, tako se besedilo prebliža knjižnemu jeziku.
• Z IZKORIŠČANJEM KATEREKOLI OD PRAVIC V ZVEZI Z AVTORSKIM DELOM [,] PONUJENIM TUKAJ,… V [] sem označil, da je potrebno dati vejico, ker gre za vrinjeni stavek in na podlagi tega je celotni stavek drugače poudarjen in odpravi mojo pripombo. Drugih pripomb pa nimam, ker sem tekst še nekajkrat prebral in ugotovil, da je vse razumljivo.

Jure Logar (26.6.2005)

Avtorsko delo je individualna intelektualna stvaritev in ne storitev.