O študiji

Prva slovenska študija o gospodarskem prispevku panog, ki temeljijo na avtorski pravici je bila izvedena na pobudo Urada RS za intelektualno lastnino in ob finančni ter metodološki podpori Svetovne organizacije za intelektualno lastnino. Glavni namen pilotne študije, ki je izšla že marca 2010 in bila predočena javnosti v maju 2011, je bil izmeriti prispevek panog v kulturni industriji, k slovenskemu nacionalnemu gospodarstvu. Odzive v širši javnosti, razen prispevkov v Dnevniku in Financah, prva poglobljena in mednarodno primerljiva študija presenetljivo ni doživela. Presenetljivo zato, saj prinaša kopico zanimivih izsledkov in zaključkov, zanimivih tako za avtorje in kolektivne organizacije za zaščito avtorskih pravic kot za gospodarske panoge, ki na teh pravicah temeljijo.

Pisatelj vs. borzni posrednik

Avtorji in člani raziskovalne skupine (Chitrakar, et al.) so v študiji zajeli panoge, ki so jih po metodologiji WIPO razdelili na: glavne panoge (z avtorsko pravico najtesneje povezane panoge), soodvisne panoge (z avtorsko pravico manj povezane panoge), delne panoge (z avtorsko pravico delno povezane panoge) in podporne panoge (z avtorsko pravico najmanj povezane panoge). Glavne panoge v Sloveniji, ki se najbolj neposredno ukvarjajo »z ustvarjanjem in razstavljanjem ali distribucijo in prodajo avtorskih del in drugih varovanih vsebin« so: tisk in književnosti, programska oprema in podatkovne zbirke in oglaševanje.

Študijo so raziskovalci omejili na petletno obdobje in opravili analizo podatkov za leti 2002 in 2007. Za ti dve leti so bili namreč podatki že na voljo. Zajeto obdobje sovpada s časom gospodarske rasti in pred nastopom recesije ter iz današnje perspektive terja prilagoditev optike, vendar izsledki analiziranih podatkov ne izgubijo na relevantnosti. Medtem ko tisk in književnost (skupaj s soodvisnimi panogami, denimo papirno industrijo) predstavljata poslednjo večjo utrdbo pred spremembami družbeno-tehnoloških paradigm v sferi kulture, je razvoj pri programski opremi, podatkovnih bazah in oglaševanju bolj dovzeten za inovacije in nihanju vrednosti intelektualne lastnine na trgu.

Slednje se s spremembo nosilcev zapisov in v zadnjih letih pravtako odraža pri tisku in književnosti. Glavni zaključek študije opozarja na visoko pomembnost na avtorski pravici temelječih panog za slovensko gospodarstvo. Na to kaže tudi primerjava prispevkov med različnimi panogami v Sloveniji: panoge, temelječe na avtorski pravici so primerljive s prispevkom dodane vrednosti v BDP v javni upravi in obvezni socialni varnosti ter po tem kriteriju presega panoge v izobraževanju, zdravstvu in finančnem posredništvu. Leta 2007 je bil njihov prispevek k obsegu proizvodnje 4,2 mrd EUR, kar predstavlja 5,8 nacionalnega obsega proizvodnje, prispevek k dodani vrednosti pa 1,7 mrd EUR, kar je 5,1 nacionalnega BDP), trend med letoma 2002 in 2007 je v glavnem pozitiven, vendar nižji kot za celotno gospodarstvo (celotna proizvodnja panog, ki temeljijo na avtorski pravici se je v povprečju realno dvignila za 3,1% letno, medtem ko je bila realna stopnja rasti slovenskega gospodarstva v tem obdobju 4,5%) .

Omejitve in domet študije

Digitalno javno dobro v kulturi pogojujejo materialni pogoji ustvarjanja, ki vzpostavljajo nova razmerja med materialnim nosilcem in vsebino, med produkcijo in reprodukcijo avtorsko varovanih del. Vendar študija v svoj precep ni vzela daljnosežnih vplivov kršitev obstoječega sistema avtorskega prava in problematiko okoli piratstva. Ker kršitve avtorskih pravic in piratstvo nista bila predmet raziskave, lahko o posledicah in vplivih zgolj sklepamo na podlagi dobljenih rezultatih študije. Omejitve študije so izven obsega v osnovi začrtanega dela; v tem se kaže njena prednost, saj predstavlja dobro (in edino!) osnovo za nadaljnje analize učinka avtorskega prava v kulturnih industrijah v Sloveniji.

Sklepi in zaključki

Ugotovitve in priporočila študije policy-makerjem, gopodarstvenikom in avtorjem narekujejo konkretne predloge: oblikovanje nacionalne strategije za panoge, ki temeljijo na avtorski pravici, dvig splošne ozaveščenosti (avtorjev in uporabnikov) o avtorskih pravicah (izobraževalne delavnice, ipd.) ter izboljšanje uveljavljana avtorske in sorodnih pravic; slednje velja tako za avtorje same kot za uporabnike del.

Od izida študije se na omenjenih področjih do sedaj ni veliko spremenilo, odziv na rezultate študije ̶ tudi tistih iz gospodarske sfere ni bilo veliko ̶ je zato simptomatičen. Nedavno se v Sloveniji spremenila kazenska obravnava kršitev avtorskega prava, in sicer v restriktivno smer za tiste uporabnike avtorskih del, ki dela koristijo v pridobitne namene. Oktobra 2011 je Državni zbor namreč potrdil novelo Kazenskega zakonika (KZ-1B), ki kot kaznivo dejanje opredeljuje kršitve materialnih avtorskih pravic v primeru neupravičene uporabe avtorskih del v pridobitne namene, in sicer v primeru ko tržna vrednost presega 5.000 evrov.

Študija v slov. in angl. jeziku dostopna tukaj:
Gospodarski prispevek panog, ki temeljijo na avtorski pravici, v Sloveniji (URSIL/WIPO, 2010)